Klaffsa je slikovit in precej nenavaden švedski glagol, ki pomeni nerodno čofotati ali broditi skozi mokro, blatno podlago. V pesmi opisuje orientacista, ki se prebija skozi močvirje: »Klaffsa i en myr«, torej »čofotati po močvirju«.
Beseda je zanimiva, ker že po zvoku spominja na pljuskanje in mokro packanje, zato si jo je lahko zapomniti.
Pesem »Leif« švedskega izvajalca Dökött se norčuje iz orientacijskega teka, pri katerem moraš s kompasom iskati kontrolne točke v naravi. Leif teče »Springa fast i lera« [teči, obtičati v blatu], čez kamenje, štore in močvirje, pri tem pa se lahko zaleti v smreko, losa ali celo postane kosilo za medveda. Posebej smešna je vrstica »För att hitta in på dass« [da bi našli pot do stranišča], saj pesem orientacijske tekače prikaže kot tako zmedene, da bi kompas potrebovali že za pot do stranišča. Beseda dass je pogovoren izraz za stranišče, ne ime osebe ali kraja.
Leif je tukaj karikirano nespreten: »Kan springa vilse i ett rum« [lahko se izgubi v sobi], nato pa »Klaffsa i en myr« [capljati po močvirju] in teči, dokler ne bruha. Pri orientiranju je treba na kontrolni točki pravilno pritisniti oziroma označiti prihod, toda Leif in drugi »hittar de ej kontrollen« [ne najdejo kontrolne točke]. Imena Egon in njegov oče se pojavijo v pretirani, črni šali o utopitvi v jezeru. Na koncu se vse spremeni v preprost refren za skupno kričanje: »Leif, Leif, Leif, Leif« [Leif, Leif, Leif, Leif]. Pesem je kratka, groba in namenoma neumorna v svojih nesrečah, zato je beseda orienterare [orientacijski tekač] skoraj kot šaljiva etiketa za človeka, ki se vedno znova odpravi v napačno smer.