Заповедная Песня (Zapovednaya Pesnya) Lyrics in Slovenian by Борис Гребенщиков (Boris Grebenshchikov)
Лицедей (litsedey) se dobesedno prevaja kot 'igralec' ali 'pretvarjalec'. V ruščini ima ta beseda pogosto pridih nekoga, ki se pretvarja, igra vlogo ali je hinavski, ne pa nujno profesionalnega gledališkega igralca.
V tej pesmi Boris Grebenščikov poje: "И никто мне не скажет, что я лицедей" (In nihče mi ne bo rekel, da sem pretvarjalec). S tem izraža željo po pristnosti in svobodi, da živi po svoje, ne da bi ga kdo obtoževal hinavščine ali pretvarjanja. Je zanimiva beseda, ki poudarja umetnikovo iskanje resničnosti in zavračanje družbenih mask.
V tej pesmi Boris Grebenščikov govori kot nekdo, ki bi rad odložil resnost in se vrnil k skoraj pravljičnemu življenju. Naravo prosi za »Отчини мне, природа, стакан молока« [Odpri mi, narava, kozarec mleka], vendar ne navadnega mleka, temveč mleko »от загадочных звезд« [skrivnostnih zvezd]. Nato obljubi, da bo svoj »умственный рост« [duševni oziroma intelektualni razvoj] »пущу с молотка« [prodal na dražbi]. To je šaljiv izraz: kot da bi se za nekaj časa odpovedal učenosti, pametovanju in potrebi, da mora vse razumeti.
Najbolj zabavna podoba pride iz vasi: postavil bi »большую кровать« [veliko posteljo] in vanjo povabil vse konje, potem pa bi kot sivobradi starček tekal naokrog s piščaljo. Nihče mu ne bi rekel, da je »лицедей« [igralec, pretvarjanec]. Tudi smrt je v tej pesmi nenavadno domača: pride spat k njemu, v tišini reče »еще« [še] in prizor se spremeni v veseli »ура!« [hura!]. V zadnji kitici prosi angele, naj mu tega ne štejejo v slabo in naj mu ne »крутите мне хвост« [zvijate repa oziroma nagajate]. Njegova naloga je preprosta in velikanska: nekdo mora lepoto spoznati do konca, »от Москвы до загадочных звезд« [od Moskve do skrivnostnih zvezd].
