Beseda "Reticências" se dobesedno prevede kot "tričice" ali "elipsa" (...).
V pesmi Adriana Calcanhotto uporablja to besedo na zelo poetičen način, da izrazi nedokončanost, tišino in stvari, ki ostanejo neizrečene po odhodu ljubljene osebe. Tričice simbolizirajo, da se zgodba ni končala, da so občutki in spomini še vedno prisotni, čeprav je oseba odšla. Je močna metafora za praznino in pričakovanje, ki ostaja.
V pesmi "Reticências" Adriana Calcanhotto prepeva o zanikanju konca razmerja. Besedilo se začne z močno izjavo: "Mentira / Você não foi embora" [Laž / Nisi odšel]. To takoj pokaže, kako se oseba oklepa preteklosti, čeprav je zunaj dan, znotraj pa je mraz, kar simbolizira notranjo praznino.
Še bolj zanimivo je, kako se ta laž nadaljuje z zelo konkretnimi podrobnostmi. Ona pravi, da so njegove majice še vedno v predalih ("Suas camisetas / Seguem nas gavetas"), in celo njegove črne japonke ("As Havaianas pretas") so še vedno na hodniku. To so majhne, a močne podrobnosti, ki kažejo, kako se spomini in prisotnost ljubljene osebe še vedno čutijo v vsakdanjem življenju. "Cortinas em revoada / Anéis de fumaça" [Zavese v vetru / Dimni obroči] dodajo pridih melanholije in spominov, ki se dvigajo in izginjajo. Ponavljanje "Tudo seu / Tudo seu / Tudo seu / Ainda" [Vse tvoje / Vse tvoje / Vse tvoje / Še vedno] pa poudarja, da je kljub vsemu še vedno vse njegovo in da se ni nič spremenilo v njenem srcu.