Колискова pomeni 'uspavanka'. To je beseda, ki takoj prikliče občutek domačnosti, otroštva in materinske ljubezni, kar je osrednja tema pesmi.
V pesmi se beseda pojavlja večkrat, poudarja spomine na mamo, ki je pela uspavanke, in željo po prenašanju te tradicije na lastne otroke. Je čustvena in univerzalna beseda, ki bo nagovorila vsakega poslušalca.
Ta pesem je kot dolg klic srca nazaj domov. Refren se znova in znova vrne k vrsticam „Сльози / Першою росою / Повернусь додому, я обов'язково“ [Solze / kot prva rosa / vrnil se bom domov, zagotovo], kot da si pevec ves čas ponavlja obljubo, da se bo nekoč vrnil v domačo hišo. „У батьківській хаті яскравіші зорі“ [V starševski hiši so bolj svetle zvezde] pove vse: doma je isto nebo, ampak tam se zdi bolj svetlo, ker tam so starši, spomini in občutek varnosti. Mati ga je „вчила мене мати, співала колискову“ [me učila, pela mi uspavanko] in te uspavanke so še vedno jedro njegovega sveta, tudi ko je daleč.
V besedilu se lepo menja svet malega otroka in svet velikega odra: „із маленького стульчика рано виростає велика сцена“ [iz majhnega stolčka zgodaj zraste velik oder]. Kot da bi rekel: iz tistega majhnega stola pri mami je zrasla njegova glasbena pot. Hkrati si ponavlja „не забувай хто ти“ [ne pozabi, kdo si], da ga uspeh ali oddaljenost od doma ne bi odtrgala od korenin. Morje „не таке солоне, як ті сльози щастя, як туга за домом“ [ni tako slano kot solze sreče, kot hrepenenje po domu], kar je lep, malo boleč humor: celo morje ni tako slano kot njegove domače solze. Na koncu pride še občutek kroženja tradicije: uspavanka potuje „передасть по колу … щоби своїм дітям заспівати знову рідну колискову“ [po krogu naprej … da bi svojim otrokom spet zapeli domačo uspavanko]. Pesem je mehka, nostalgična in zelo direktna: uspeh je super, ampak misli so še vedno pri mami in pri hiši, kjer so zvezde bolj svetle.