Gurbet je čustvena turška beseda za življenje daleč od doma, v tujini, pogosto z občutkom osamljenosti in hrepenenja. V pesmi zveza "Aşk bize gurbetti" pomeni, da je bila ljubezen zanj kot oddaljena tujina oziroma nedosegljiv dom, zato beseda zveni zelo poetično in melanholično.
Pesem govori o srcu, ki se znova zaljubi, čeprav je bilo že tolikokrat ranjeno. V verzih se zvrstijo slavni ljubimci: Ferhat išče Şirin, Mecnun išče Leylo, Kerem išče Aslı, Tahir pa Zühre. Pevec pravi, da je v današnjem času težko biti tak zaljubljenec: »Dağ bulursun ama, Şirin bulamazsın« [Goro boš našel, a Şirin ne] in »Çöl bulursun ama, Leyla bulamazsın« [Puščavo boš našel, a Leyle ne]. Slike so namerno pretirane in malo grenko duhovite: ovira ali puščava obstaja, prava ljubljena oseba pa ne.
Najbolj nalezljiv je očitek lastnemu srcu: »Vay delikanlı gönlüm vay« [Ah, moje fantovsko, pogumno srce] in »Sen bu kurşunu yine mi yedin?« [Si tudi ta naboj spet prejel?]. »Kurşun« [naboj] je tu podoba ljubezenske rane, »gurbet« pa pomeni tujino ali bolečo oddaljenost: srce je nekoč sklenilo, da je ljubezen zanj kot izgnanstvo, zdaj pa se je spet zaljubilo. Ljubezen je »yürekteki kor« [žerjavica v srcu], pri kateri najdeš ogenj, ne pa pepela, zato se ne moreš preprosto umiriti. Refren »Yalan dünya« [Lažni svet] dodaja ostro pripombo: svet, ki ostane ljudem brez ljubezni, je prazen in varljiv.