Sfiora je oblika glagola sfiorare, ki pomeni »rahlo se dotakniti«, »oplaziti« ali »komaj doseči«. V verzu »Stanotte non ci sfiora« pomeni, da se ju te noči glasba oziroma dogajanje niti rahlo ne dotakne, kar ustvari poetičen občutek čustvene distance.
»FLAMENCO PARANOIA« italijanskega izvajalca Samurai Jay z Vitom Salamanco je pesem o človeku, ki se po razhodu nikakor ne more odlepiti od druge osebe. Išče razlog, da bi pozabil, vendar se mu njen nasmeh pojavi celo »dentro al fondo di un caffè« [na dnu skodelice kave]. Šteje dneve, mesece in leta ter se sprašuje, ali bo ona pozabila njega oziroma ali bo on pozabil njo. Odgovor je precej jasen: »Bruciasse il mondo torno da te« [če bi svet gorel, bi se vrnil k tebi]. To je zelo neposredna, skoraj pretirana obljuba, ki lepo pokaže, kako močna je njegova navezanost.
Najbolj zanimiva je podoba »Flamenco paranoia« [flamenko paranoja]: plešejo, čeprav so misli nemirne, glasba pa se morda zadnjič predvaja. »Balaclava sui sensi di colpa« [balaklava čez občutke krivde] zveni kot prispodoba za skrivanje krivde, kakor da bi si čustva zakril z masko. V besedilu se pojavljajo še sveta voda, latinske tolpe, ki »fanno fuoco« [streljajo oziroma zažigajo], ter ljubezen, ki prinaša »mala suerte« [slabo srečo]. Izraz »panta rei« pomeni »vse teče«: občutki se spreminjajo, a spomin ostaja. Um in srce sta v vojni in miru, on pa še vedno čuti njeno prisotnost in ne zna nehati ljubiti, tudi ko se ga tisto noč ne dotakne.