Tähtipölyä pomeni 'zvezdni prah'. To je čudovita in poetična beseda, ki se ne pojavlja pogosto v vsakdanjem jeziku, zato je še toliko bolj zanimiva.
V pesmi se 'tähtipölyä' uporablja kot metafora za nekaj čarobnega in minljivega, kar se pojavlja v različnih življenjskih trenutkih – od ljubezni in otroštva do spominov in smrti. Poudarja idejo, da je življenje samo po sebi sestavljeno iz teh drobnih, a pomembnih, 'zvezdnih' trenutkov.
Samuli Edelmann, finski umetnik, nas s pesmijo "Tähtipölyä" [Zvezdni prah] popelje skozi različne trenutke življenja, ki so na prvi pogled povsem običajni, a v sebi nosijo nekaj čarobnega. Predstavljaj si par, ki se poljublja na klopci v parku, in dekličini lasje so polni zvezdnega prahu: "Tytön hiuksilla on tähtipölyä" [Na dekličinih laseh je zvezdni prah]. Ali pa osamljenega popotnika, ki gre mimo, in celo na njegovih ramenih je zvezdni prah: "On takin hartioilla tähtipölyä" [Na ramenih suknjiča je zvezdni prah].
Zvezdni prah se pojavlja povsod: v otroškem vedru, na hotelski mizi, v rižu na poroki in celo v očeh novorojenčka. Samuli nam pokaže, kako je vsak delček našega obstoja, od rojstva do smrti, prežet s tem nekakšnim nevidnim sijajem. Pesem nas spomni, da je življenje, čeprav je le "hetken elämää" [trenutek življenja], polno čudežev in zvezdnega prahu, ki ga morda ne opazimo vedno, a je vedno prisoten.