Утекай pomeni 'odteči' ali 'izginiti'. Je zanimiva beseda, saj se običajno uporablja za tekočine, ki odtekajo, na primer voda.
V tej pesmi pa je uporabljena v prenesenem pomenu, ko se pevka poslavlja od nekoga in mu želi, naj 'odteče' v neznano morje, stran od nje. To ustvarja močno in poetično podobo konca razmerja.
V pesmi japonskega izvajalca rsac se govorec obrača na nekoga, ki mu je bil blizu, vendar zdaj prosi za razdaljo: »Не мешай, не мешай« [Ne moti, ne moti]. Svojo žalost želi pustiti samo, drugo osebo pa pošlje »в свой далёкий космос« [v svoj oddaljeni vesolje] in ji reče, naj ga pozabi. Vesolje in morje ustvarita občutek odhoda brez jasne vrnitve: druga oseba naj odpluje v »незнакомое море« [neznano morje], proti tujim obalam. Zelo neposredno pove tudi, da skupno življenje ni več mogoče: »Рядом быть невозможно, прости, прощай« [Biti drug ob drugem je nemogoče, oprosti, zbogom].
Najmočnejša podoba so krila, ki govorcu ne pripadajo: »Эти крылья не мои, я не могу их расправить« [Ta krila niso moja, ne morem jih razpreti]. Ponavljanje »я никогда не взлечу« [nikoli ne bom vzletel] zveni kot priznanje, da ne more postati oseba, kakršna bi moral biti, ali nadaljevati poti, ki mu ne pripada. V vrsticah »Я рисовал тебя, ты рисовала меня« [Jaz sem risal tebe, ti si risala mene] se spominja časa, ko sta drug drugega oblikovala in si ustvarjala podobi. Nato pride nenavadno zveneča fraza »Моя ставка не зашла на ИВА« [Moja stava ni zadela na Ivo]. Besedilo ne pojasni, kdo ali kaj je Iva, zato ostane kot osebna, skoraj skrivnostna opazka o neuspešni stavi. Prav ta nenadni premik naredi pesem še bolj človeško: med vesoljem, krili in tujimi obalami se pojavi kratka, čisto konkretna ugotovitev, da se nekaj preprosto ni izšlo.