Klimtaträsket je ime jezera, ki se nahaja v regiji Västerbotten na Švedskem. Beseda je zanimiva, ker ni splošno znana in se nanaša na specifično geografsko lokacijo, kar pesmi daje lokalni pridih.
V kontekstu pesmi, kjer protagonist uživa v vožnji s snežnimi sanmi, je Klimtaträsket prizorišče svobode in zabave. To je kraj, kjer se lahko sprosti in uživa v naravi, kar poudarja pomen te lokacije za njegovo doživetje.
Pesem »Ockelbo 300« je navdušena ljubezenska izpoved snežnemu skuterju. Govorec ga vsak dan čaka na dvorišču in z njim odpelje proti močvirju Klimtaträsket, nato pa še v gore. Vožnja mu prinese občutek svobode, ki ga prej ni poznal: »Det är en frihets känsla som jag aldrig kännt förut« [To je občutek svobode, ki ga še nikoli prej nisem čutil]. Skuter ima »sånt otroligt krut« [tako neverjetno moč], sneg brizga na vse strani, motor pa dela z odprtimi loputami za plin. Švedska narečna oblika »bare« pomeni »samo« oziroma »čisto«, »åke« pa pomeni »voziti se«. V refrenu se Ockelbo 300 ponavlja kot največja lepotica na svetu: »Hon e de finaste som finns« [Ona je najlepša, kar obstaja]. Pri tem je zabavno, da je skuter opisan kot »hon«, torej »ona«.
Drugi del pesmi je skoraj servisna knjižica, zapeta z velikim ponosom. Skuter je »vart i tjänst sen 1972« [v službi že od leta 1972], uporablja tri odstotke olja v mešanici in skoraj nikoli ne povzroča težav, razen občasnega obrabljenega batnega obročka. Voznik se z njim vzpenja in spušča po Črni gori oziroma pobočju Svartfjäll, vidi kočo »bodegan« in se na koncu odloči odpeljati domov. Besedilo nima zapletene zgodbe: ima sneg, hribe, dim, glasen motor in človeka, ki je iskreno prepričan, da boljši skuter od njegovega Ockelba 300 ne obstaja.