Beseda aggrovigliare pomeni 'zapletati' ali 'vozljati'. Ni vsakdanja beseda in se redkeje pojavlja v pesmih, kar jo naredi zanimivo in edinstveno.
V kontekstu pesmi se uporablja v frazi "Certi fili del discorso si possono aggrovigliare", kar pomeni, da se lahko "nekatere niti pogovora zapletejo". To lepo ponazarja, kako se lahko komunikacija in odnosi zapletejo, kar daje besedi globino in poetičnost.
V pesmi Ollyja in JVLI-ja se razlika med tem, da si nekoga želiš, in tem, da ga samo prenašaš, pokaže kot precej velika: »E tra volersi e tollerarsi / c'è una differenza grande« [Med želeti si nekoga in ga prenašati je velika razlika]. Tudi ideja in človek si lahko postaneta podobna, toda morje tukaj vse zaplete odnese stran. »Menomale che c'è il mare« pomeni »še dobro, da je morje« oziroma »k sreči je tu morje«. Vsako misel ponese, da se pomeša z nebom in se ne vrne več. Lepo je tudi, kako sanjarjenje dobi čisto konkreten prizor: ko sanjaš z odprtimi očmi, ne zapreš žaluzij, besede pa se lahko zapletejo kot vozli.
Najbolj prijazen del pesmi je povabilo: »Basta che ti metti qui con me« [Samo pridi sem in bodi tukaj z menoj]. V tem čudovitem kotičku se slišijo ribiči, ki žvižgajo, rešitev pa je presenetljivo preprosta: »E tu canta ... e tutto si risolverà« [In ti poj — in vse se bo rešilo]. Tudi odnos v drugem delu temelji na opori: človek, ki pozna tvoje šibke točke, jih ne izkoristi, ti da glas, ko ga sam nimaš, in te drži pokonci, ko se ladja nagne. Slika »quando affondi a prua, ti bilancia stando in poppa« [ko se potapljaš na premcu, te uravnoteži na krmi] je malo morska, malo smešna in zelo jasna. Ni treba, da sta si podobna; dovolj je, da eden drugega drži nad vodo. Zato se refren vedno vrne h petju »la-la-la«: ne kot zapleten nasvet, ampak kot majhen način, da težave odplujejo.