Пташка [ptashka] pomeni »ptička«, vendar je ljubkovalna, nekoliko bolj poetična oblika besede za ptico. V vrstici «Лети пташка» [leti ptashka] pevka ptico nagovarja kot simbol svobode in poguma, saj mora odleteti v ogromno nebo, čeprav jo je strah.
»Пташка« (»Ptička«) ruske izvajalke Moya Mishel’, pri kateri sodeluje DOSE, zveni kot nenavaden pogovor med nekom, ki odhaja, in nekom, ki ga prosi, naj se vrne. Osrednja podoba je ptička, ki mora poleteti, čeprav je nebo ogromno in je let strašen: »Лети пташка, пока не станет страшно« [Poleti, ptička, dokler še ni strah], nato pa »Возвращайся ко мне« [Vrni se k meni]. Let je tukaj tvegan, vendar pomemben. Tudi kamni niso razlog za ustavljanje: »Ты не бойся камней« [Ne boj se kamnov].
Besedilo je polno čudnih, skoraj sanjskih prizorov. Govorec in druga oseba obtičita v rdečih tramvajih, slišita trobljenje, poletje pa ju razveseljuje le nekaj mesecev. Počutita se »будто в подвале с мелким окошком под потолком« [kot v kleti z majhnim okencem pod stropom], vse sta prespala in vse preložila na pozneje. Med njima zmanjka besed: »замолчишь ты, замолчу я« [če boš utihnil ti, bom utihnil jaz]. Ob morju se galebi oglašajo z nenavadnim »mjav«, val pa šepeta, da bo nežen. Najbolj nenaden je stavek »я очень рада, что ты теперь с другой« [zelo sem vesela, da si zdaj z drugo], ki zveni skoraj preveč mirno. Pesem zato pušča odprto vprašanje: ali je vrnitev res mogoča, ali pa mora ptička poleteti naprej kljub strahu?