S'éternise pomeni 'se vleče v neskončnost' ali 'traja večno'. To je zanimiv glagol, ki ga ne slišimo vsak dan in lepo poudarja osrednjo temo pesmi.
V kontekstu pesmi Luize, kjer se ponavlja beseda "demain" (jutri), glagol s'éternise poudarja občutek, da se čakanje na jutri nikoli ne konča. Jutri se zdi kot obljuba, ki se nenehno oddaljuje, kar ustvarja občutek neskončnega odlašanja in hrepenenja.
Luizina pesem "Demain Demain" nas popelje v razmišljanje o jutrišnjem dnevu, ki je vedno obljubljen, a pogosto nedosegljiv. Besedilo se ponavlja in poudarja, kako pogosto odlašamo stvari na jutri: "Demain, demain toujours demain" [Jutri, jutri, vedno jutri].
Skladba govori o tem, kako jutri postane nekakšna obljubljena dežela, kjer bomo našli ljubezen, srečo in uspeh: "Demain tu trouveras l'amour" [Jutri boš našel ljubezen], "Demain la vie te sourira" [Jutri se ti bo življenje nasmehnilo]. Toda Luiza tudi opozarja, da to nenehno odlašanje na jutri lahko "décourage aujourd'hui" [odvrača od danes] in da "Demain fuit qui le poursuit" [Jutri beži pred tistim, ki ga zasleduje]. To je resnično zanimiv pogled na to, kako se včasih ujamemo v zanko čakanja na boljši jutri, namesto da bi živeli danes.
Luiza je umetnica iz Francije.