황홀했던 (hwangholhaetdeon) je preteklik pridevnika 황홀하다, kar pomeni 'biti ekstatičen', 'biti blažen' ali 'biti očaran'. To je močna beseda, ki opisuje intenzivno občutek veselja in čudenja.
V kontekstu pesmi Jung Kook poje: "황홀했던 기억 속에 나 홀로 춤을 춰도 비가 내리잖아" (Tudi če plešem sam v ekstatičnih spominih, dežuje). Uporablja to besedo za opisovanje preteklih, čudovitih spominov, ki so kljub svoji lepoti zdaj prepojeni z žalostjo, kar ustvarja ganljiv kontrast in globino čustev.
Pesem "Still With You" Junga Kooka je resnično čustvena in iskrena izpoved hrepenenja ter osamljenosti. Že takoj na začetku nas potegne v svet, kjer umetnik prosi ljubljeno osebo, naj ga pokliče po imenu: "내 이름을 한 번만 더 불러주세요" [Prosim, pokliči me po imenu samo še enkrat]. Čuti se globoka želja po povezanosti, čeprav je ujet v nekakšnem mirovanju, "얼어버린 노을 아래 멈춰 서있지만" [Čeprav stojim pod zamrznjenim sončnim zahodom], a vseeno obljublja, da bo šel proti tej osebi.
Kar me resnično gane, je, kako se Jung Kook spopada z osamljenostjo. Opisuje temno sobo brez luči, kjer se je navadil na zvok klimatske naprave, ki ga drži pokonci: "이거라도 없으면 나 정말 무너질 것 같아" [Če ne bi bilo niti tega, bi se zares zrušil]. Spominja se preprostih trenutkov smeha in joka, ki so mu pomenili vse. Kljub bolečini in dežju, ki pada, medtem ko sam pleše v spominih, upa, da bo nekoč spet srečal to osebo in ji povedal: "보고 싶었어요" [Pogrešal sem te]. Želi si ostati v njenem nebu kot zvezda, tudi ko ve, da bo prišlo jutro, in si predstavlja, kako bo narisal čudovito vijolično barvo za njenim nasmehom. Na koncu pa je najpomembnejše sporočilo, da želi to pot prehoditi skupaj z njo, tudi če se njuni koraki ne ujemajo: "그대와 함께 이 길을 걷고 싶어요" [Želim hoditi po tej poti s teboj].