Vastavirtaan pomeni 'proti toku'. To je zanimiva beseda, ki se ne pojavlja pogosto v vsakdanjem jeziku in nosi močno metaforično sporočilo.
V kontekstu pesmi Juhe Tapia, ki slavi življenje in vse njegove vidike, 'vastavirtaan' simbolizira pogum in odločnost, da gremo po svoji poti, tudi če je to v nasprotju s splošnim mnenjem ali pričakovanji. Poudarja pomen individualnosti in vztrajnosti, kar je osrednja tema pesmi.
Pesem »Eläköön« Juhe Tapia je čudovita himna življenju, ki nas vabi, da cenimo vsak trenutek, tako dober kot slab. Umetnik nas spodbuja, da se ustavimo in opazujemo svet okoli sebe: od »močne svetlosti zmrznjenih noči« (pakkasöiden lujaa kirkkautta) do »besa oceanov« (Valtamerten raivoa) in »modrosti novorojenčka« (viisautta vastasyntyneen). To je opomin, da je lepota v vsem, če si le vzamemo čas, da jo vidimo.
Kar mi je pri tej pesmi najbolj všeč, je njeno sprejemanje celotnega spektra človeških izkušenj. Juha Tapio poje »Eläköön«, kar pomeni »Naj živi«, in to ne velja le za radostne dni (Niiden riemut työt), ampak tudi za »ljubezen, čeprav je brazgotinasta« (Rakkaus arpinenkin) in celo za »žalost in drobce« (Suru, myös sirpaleet). Priznava, da so bile tudi solze (kyyneleet) potrebne, saj so del poti. To je resnično ganljiv opomin, da nas vsaka izkušnja, ne glede na to, kako težka, oblikuje in bogati.