Нахлинула [nakhlynula] pomeni, da je nekaj nenadoma in silovito preplavilo človeka, na primer čustvo, spomin ali občutek. Glagol ima poetičen odtenek in je precej bolj izrazit kot preprost »prišlo«.
V pesmi se pojavi v verzu «Впала, нахлинула» [V pala, nakhlynula], kjer ljubezen oziroma močno čustvo nenadoma privre in pevko popolnoma prevzame. Beseda ustvari živo podobo vala čustev, ki jo odnese s seboj.
V pesmi »КЛИЧУ (KLYChU)«, kar pomeni »Kličem«, Jamala in MONATIK opisujeta, kako se odsotnost ljubljene osebe raztegne čez ves čas. »Два дні без тебе, наче вічність« [Dva dni brez tebe sta kot večnost] in »Цю осінь так любити важко« [To jesen je tako težko ljubiti]. Govorka ne more pozabiti bolečine, zato misli kar letijo k osebi, ki je ni ob njej. Refren je preprost in zelo neposreden: »Чуєш, кличу? Ти прийди« [Slišiš, kličem? Pridi]. Beseda кличу pomeni »kličem« oziroma »pozivam, naj prideš«, zato se ponavljanje sliši kot vztrajen klic skozi praznino.
Tudi noč brez te osebe traja »kot večnost«, čeprav je govorec prej noči ljubil in se v njih izgubljal. Zdaj ga samota pritiska: »Ніч-ніч, день-день« [Noč, noč, dan, dan], »Тінь-тінь, лиш-лиш« [Senca, samo senca]. Nato se razpoloženje za trenutek obrne v spomin na bližino: »Впала, нахлинула, так, що палаю від сонця« [Prišla je in preplavila me, tako da gorim od sonca], pri čemer so ljubljene ustnice še bolj vroče od sonca. Lepo je, da je ta oseba sploh v njegovem življenju, vendar je brez nje skoraj nemogoče živeti. Pesem zato ni zapletena uganka, temveč vztrajen, malo obupan klic: pridi, pokaži se mi, poglej me.