Koşa koşa dobesedno pomeni »teči, teči« oziroma »hiti na vso moč«. Podvojitev glagola v turščini okrepi pomen in izraža, da je pripovedovalka stekla k vratom ali telefonu z velikim upanjem, ker je mislila, da je tam on.
Ta slikovit izraz je zanimiv, ker v eni kratki frazi ujame njeno nestrpnost, hrepenenje in čustveno ranljivost.
»Daha İyi« pomeni »Boljše«. Hande Ünsal v tej pesmi ne skriva, da po razhodu razpada: »İyi değilim, delirir gibi« [Nisem dobro, kot da bom znorela]. Ob fotografijah joka in jih objema, ob vsakem zvonjenju vrat ali telefona pa steče, ker misli, da se je vrnil on. Ponavljanje »Yalan değil« [To ni laž] zveni kot vztrajanje pri resnici, tudi ko je ta precej neprijetna. To ni dostojanstven, miren konec, ampak čakanje na zvonec, ki se vedno izkaže za napačen.
Najboljši preobrat pride v refrenu: »Dön diye ölüyorum ama / Dönmesen daha iyi« [Umiram od želje, da se vrneš, ampak bolje je, da se ne vrneš]. Še vedno ga zelo ljubi, vendar bi bilo bolje, če ga ne bi. Nato postane še bolj odločna: »Sana bir şans daha vermek / Sonuma imza olur« [Če ti dam še eno priložnost, bi podpisala svojo pogubo]. Njegovo roko bi raje znova prijela, vendar pravi: »Elini bi daha tutmaktansa / Ölürüm daha iyi« [Raje umrem, kot da še enkrat primem tvojo roko]. Prav ta pretirana, skoraj dramatična izjava naredi pesem tako neposredno: srce kliče »vrni se«, razum pa odgovarja »raje ne«.