Zauberkraut dobesedno pomeni »čarobno zelišče« in je nenavadna, domišljijska sestavljenka iz besed Zauber (čarovnija) in Kraut (zelišče). V pesmi se nanaša na zdravilno čarobno rastlino, ki jo uporabijo za rane, zato ustvarja skrivnostno vzdušje nordijske mitologije in magije.
»Neun Welten« pripoveduje o osebi, ki jo je druga oseba najprej obdarila z upanjem, sanjami in svojim srcem, nato pa jo skozi temo rešila iz vezi. Vrstica »Du gabst mir Hoffnung, nahmst den Schmerz« [Dal/-a si mi upanje in odvzel/-a bolečino] zveni zelo neposredno, skoraj kot zahvala. Toda pesem ne skriva, da je bilo treba do tega trenutka priti skozi nočne sence: »Doch erst die Schatten dieser Nacht / Haben uns hierher gebracht« [Toda šele sence te noči so naju pripeljale sem].
Nato se prizor spremeni v skoraj mitično pustolovščino. Rešitelj prečka devet svetov »mit Hexerei und einem Schwert« [s čarovnijo in mečem], osvobodi pripovedovalca v zaščiti teme ter mu na kožo nanese pepel in za rane podari zdravilno zelišče. To je precej nenavadna, a močna podoba: pomoč ni nežna pravljica, temveč nekaj, kar vključuje čarovnijo, orožje, pepel in zdravljenje. Ponavljajoči se staronordijski verz »Níu man ek heima, níu íviði« [Devet svetov se spominjam, devet gozdov oziroma gozdnatih krajev] razširi zgodbo v nordijsko domišljijo. Na koncu ostane preprosta izjava »Mein reines Herz« [Moje čisto srce], kot znamenje, da je osvoboditev vrnila tudi notranjo nedolžnost.