Diyar je poetična turška beseda za »deželo«, »kraj« ali »pokrajino« in zveni bolj literarno kot vsakdanji izraz za kraj. V verzu »Kendini bu diyardan kurtar« pomeni »reši se tega kraja«, pri čemer ustvarja občutek, da je mesto skoraj tuj, utesnjujoč svet, iz katerega želiš pobegniti.
V pesmi »Sar Bu Şehri« Canozan iz Turčije ustvari sanjski, nekoliko nevaren prizor mesta, iz katerega mora nekdo pobegniti. Govorec ne razume, zakaj so prizadeli njegovo »dete«: »Üzmüşler bebeğimi« [»Prizadeli so mojega otroka«]. Nato se pojavi nenavadna podoba osebe, ki med gledanjem v obraz nariše svojo sliko: »Tam yüzüne dalmışken / Çizmiş kendi resmini« [»Ravno ko sem se zatopil v tvoj obraz, si narisal/-a svojo sliko«]. Beseda »yâr« pomeni ljubljeno osebo, nekoga dragega. Govorec jo prosi: »N'olursun kaç kurtar / Kendini bu diyardan« [»Prosim, pobegni in se reši iz tega kraja«].
Najbolj nenavaden in zabaven ukaz pride v refrenu: »Sar, bu şehri en başından yak / İyice yak« [»Ovij to mesto in ga zažgi od začetka, dobro ga zažgi«]. Glagol sar lahko pomeni »ovij« ali »objemi«, yak pa »zažgi«, zato vrstica namerno zveni kot velikanski, skoraj filmski ukaz. Nad mestom se ponavlja še podoba Sonca in Lune: »Güneş'i ararken / Peşini bırakmaz Ay« [»Ko iščeš Sonce, te Luna ne neha zasledovati«]. Toda pesem ni brez izhoda. Pravi: »Ne yalnızlık ne hüzün / Bu gecenin gündüzü var« [»Ne osamljenost ne žalost, ta noč ima svoj dan«]. Tako se ob ozkih mestnih zidovih, »Bu şehrin duvarları dar« [»Zidovi tega mesta so tesni«], pojavi obljuba, da bo noči vendarle sledila svetloba.