Фавн pomeni 'favn', mitološko bitje iz rimske mitologije, pol človek, pol koza, pogosto povezan z gozdovi in naravo.
V kontekstu pesmi, ko avtor poje "Закрой глаза, чтоб не видеть крадущегося по полю фавна" (Zapri oči, da ne bi videl favna, ki se plazi po polju), beseda ustvarja nadrealistično in mračno podobo. Nakazuje na prisotnost nečesa skrivnostnega, morda celo zloveščega, kar se skriva v ozadju in kar je bolje ne videti. To je zanimiva in redka beseda, ki pesmi doda globino in mističnost.
V tej nenavadni pesmi Borisa Grebenščikova skupina ljudi kljub molku, žalosti in pokvarjenemu svetu odhaja na »Праздник урожая во Дворце труда« [»Praznik žetve v Palači dela«]. Žetev običajno pomeni zbrane sadove dela, toda tukaj je cilj skoraj nadrealističen: »По нам проехали колеса печали« [»Čez nas so zapeljala kolesa žalosti«], sveta voda je »mrtva«, poti pa »ni in je tukaj nikoli ni bilo«. Rosa iz kolhoza in Marija, imenovana »Подвенечная птица« [»poročna ptica«], sta pripravljeni dati vse za vstopnico. Prav ta mešanica vsakdanjih oseb, nenavadnih vzdevkov in velikega praznika naredi prizor hkrati smešen in nekoliko obupan.
Podobe postajajo vse bolj čudne: črno saje v rdečih kotlih, raztrgani vlaki med antičnimi ruševinami, platna Ermitaža pod nogami mimoidočih in dirigent, ki je popolnoma gluh. Ermitaž je znameniti muzej v Sankt Peterburgu, vendar ga pesem postavi v prizor, kjer se umetnost dobesedno znajde pod nogami. Govorec ve, da stroja ni mogoče popraviti, svetuje, naj zapremo oči pred favnom, bitjem iz antičnih mitov, nato pa na vrata potrka z neba odpadla zvezda. Kljub vsemu konec pravi: »Мы в самом начале« [»Smo čisto na začetku«]. Tako naslovni praznik ni preprost slavnostni dogodek, temveč čudna postaja na poti iz območja žalosti, kjer se razpad sveta sreča z možnostjo novega začetka.