Törnen pomeni 'trnjem' ali 'trnje'. To je beseda, ki se redkeje pojavlja v vsakdanjih pogovorih in pesmih, kar jo dela zanimivo in edinstveno.
V kontekstu besedila, kot je "Likt Törnen Genom Kött" (Kot trnje skozi meso), beseda "törnen" ustvarja močno in mračno podobo. Simbolizira bolečino, prepreke in morda celo preživetje v težkih okoliščinah, kar se lepo ujema z atmosfero pesmi.
Pesem »Likt Törnen Genom Kött« finske skupine ...and Oceans nas popelje v skoraj obredno, temačno naravo. Čas je »Ur led är tiden bland kvistar, klädd i siden« [Iz ledu je čas med vejami, oblečen v svilo], nato pa se med vejami, listjem in sencami išče »pozabljeni jezik narave«. Listje šepeta svojo pesem, govorec pa se želi »i evighet stiga ner« [za večno spuščati navzdol] in postati del »eviga stämmor« [večnih glasov]. Lepota je tukaj hladna in nenavadna: svila se pojavi ob ledu, petje ob temi, narava pa govori skoraj kot starodavno bitje.
V drugem delu se podoba še poglobi v brezsvetlobno morje, globoke vode in kotičke senc, »där ingen på oss rår« [kjer nihče nima oblasti nad nami]. Naslov primerja trnje s prebodom mesa, besedilo pa dodaja, da trnje raste divje in človeka od znotraj obdaja z jesenskim plaščem: »Att bland skuggor i höstens vävnad bekläs« [da je med sencami oblečen v jesensko tkanino]. To ni zgodba z jasnim zapletom, temveč niz zelo močnih podob o spuščanju v temo, zmrzali, tišini in svetu, kjer človeška pravila nimajo več oblasti. In ja, vrstica o dušah, ki jih v ognju očiščevanja »večno žvečijo«, je prav prijetno pretirana.